Info za uporabnike

Za odgovorno prihodnost

V Javnem holdingu Ljubljana in povezanih javnih podjetjih (Energetika Ljubljana, JP Voka Snaga in LPP) si s kakovostnim izvajanjem storitev 24 ur na dan, 365 dni na leto prizadevamo, da je življenje v Ljubljani kakovostno, prijetno in udobno. Z izvajanjem storitev se vsakodnevno vključujemo v vsakdan 150.000  gospodinjstev v Ljubljani in okolici.

S sledenjem poslovnim in strateškim ciljem s področja razvoja dejavnosti, infrastrukture ter poslovanja, predvsem pa ob upoštevanju zahtev sodobnega časa, ki podjetjem nalagajo tudi odgovornost do družbenega in naravnega okolja, dosegamo odlične poslovne rezultate, predvsem pa sooblikujemo okolje prihodnosti ter k aktivnemu soustvarjanju spodbujamo tudi uporabnike. Poslovni rezultati so plod dobrega in usklajenega dela več kot 2.500 sodelavk in sodelavcev, ter tesnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in uporabniki, ki so z izvajanjem naših storitev v veliki meri zadovoljni. Dokaz za visoko zadovoljstvo z izvajanjem storitev javnih podjetij so tudi rezultati javnomnenjske raziskave, kjer anketiranci na vprašanje, kako uspešno smo se z razmerami med epidemijo spopadali pri izvajanju storitev, odgovarjajo z visoko oceno, in sicer na lestvici od 1 do 5 so to področje ocenili s povprečno oceno 3,84.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj pomembnejših podatkov in kazalcev poslovanja Javnega podjetja JP Vodovod Kanalizacija Snaga v obdobju 2010 – 2019, kasneje pa bomo predstavili tudi podatke ostalih povezanih družb.

Z odlično popotnico v odgovorno prihodnost

V družbi Voka Snaga (oziroma v nekdanjih družbah Vodovod–Kanalizacija in Snaga, ki od aprila 2019 delujeta kot enovita družba) smo v obdobju 2010-2019 izvedli oziroma še izvajamo številne projekte in aktivnosti, s katerimi aktivno prevzemamo svojo vlogo v okolju, kjer se linearni gospodarski model spreminja v krožnega in kjer je sprejemljiva le najvišja mogoča kakovost storitev.

Za nemoteno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov ter urejanje javnih in zelenih površin v družbi Voka Snaga skrbi 881 sodelavk in sodelavcev. Svojo družbeno odgovornost izkazujemo z gospodarnim in trajnostno usmerjenim ravnanjem s komunalnimi sistemi; ravnanje z odpadno vodo in odpadki kot okoljskim bremenom pa spreminjamo v priložnosti in izzive.  

 
  LETO 2010 LETO 2019
VODOVODNI SISTEM  
Dolžina omrežja v kilometrih 1.109 1.153
Število priključkov 40.096 43.057
Število vodarn 13 21
Število hidropostaj 19 30
KANALIZACIJSKI SISTEM
Dolžina omrežja v kilometrih 1.125

1.156

(v letu 2015 se je spremenila metoda izračuna dolžine omrežja. Iz statističnih podatkov so od takrat naprej izločeni cevovodi, ki niso javni in so opredeljeni kot interna kanalizacijska mreža)

Število priključkov 26.716 29.211
Število čistilnih naprav 12 19
RAVNANJE Z ODPADKI  
Skupaj zbrani odpadki v tonah 174.406

151.286

(na območju enajstih občin. Manjše količine zbranih odpadkov so napredek, saj si vsi skupaj prizadevamo, da bi nastalo čim manj odpadkov)

Delež ločeno zbranih odpadkov v % 24,7 68,7
Število ekootokov 2.513 3.398
Odloženi komunalni odpadki v tonah 110.702

11.650

(količina odloženih odpadkov se je bistveno zmanjšala zaradi obdelave mešanih odpadkov v RCERO Ljubljana, pri čemer gre za ostanek odpadkov iz kar 57 občin oziroma povedano drugače: danes odložimo približno 5% odpadkov, leta 2010 je ta delež znašal 75%)

Več podatkov si lahko ogledate tukaj.

Nekaj najpomembnejših projektov in aktivnosti

Veliki kohezijski projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«

V teku je največji kohezijski projekt v tej evropski finančni perspektivi: odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Začetek projekta sega v leto 2011, sestavljajo ga trije veliki sklopi: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana, izgradnja tretje faze Centralne čistilne naprave Ljubljana in dograditev kanalizacije v aglomeracijah v Mestni občini Ljubljana. Odstotek gospodinjstev, priklopljenih na kanalizacijo, smo v zadnjih desetih letih povečali iz 68 na 88 odstotkov, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo na kanalizacijo priklopljenih 98 odstotkov ljubljanskih gospodinjstev. Ukinjenih bo tudi 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje. Vzporedno z dograjevanjem kanalizacije poteka tudi sočasna obnova vodovoda na tistih območjih, kjer je to potrebno zaradi dotrajanosti vodovoda ali umestitve tras predvidenih vodov.

Dovršen sistem ravnanja z odpadki in visok delež ločeno zbranih odpadkov

Z 68,7-odstotnim deležem ločeno zbranih odpadkov Ljubljana ostaja evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov ter primer dobre prakse v evropskem in svetovnem merilu, pri čemer je strošek za ravnanje z odpadki med najnižjimi v državi. Med stalnimi aktivnostmi je tudi posodabljanje infrastrukture - trenutno je v širšem središču mesta vgrajenih 69 podzemnih zbiralnic odpadkov, s katerimi smo nadomestili več kot 8.500 običajnih zabojnikov – in vpeljava oziroma nadgradnja aktivnosti, ki udejanjajo načela Zero Waste in krožnega gospodarstva. Ljubljana ostaja edino glavno mesto v EU, ki je stopilo na pot k Zero Waste družbi oziroma družbi brez odpadkov.

Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana

Pred desetletjem je delež ločeno zbranih odpadkov znašal slabih 25 odstotkov, vsi mešani komunalni odpadki pa so pristali na odlagališču Barje. Ključni obrat je bil dosežen z nadgradnjo storitev po sistemu od vrat do vrat za štiri vrste komunalnih odpadkov in izgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, najsodobnejšega in najbolj trajnostnega objekta za predelavo odpadkov v Evropi, v katerem danes predelujemo odpadke iz 57 občin (837 tisoč prebivalcev), na odlagališče pa po obdelavi odložimo samo okoli 5 odstotkov ostanka odpadkov. V RCERO Ljubljana letno predelamo približno 140 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov in več kot 20 tisoč ton ločeno zbranih bioloških odpadkov, iz katerih pridobivamo kompost najvišje kakovosti. Cilji mehansko-biološke obdelave odpadkov so zmanjšanje količine odpadkov, ki pristane na odlagališču, izločanje frakcij, ki jih je moč reciklirati, in pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov.

Pametne rešitve za zviševanje kakovosti v mestu

V Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) skrbimo za varen, udoben in hiter javni prevoz v Ljubljani in 16 primestnih občinah. Z 217 mestnimi in 64 medkrajevnimi avtobusi dnevno prepeljemo skoraj 200.000 potnikov. Mestni promet v Ljubljani je široko dostopen, saj ima kar 95 % meščanov MOL najbližje postajališče oddaljeno manj kot 500 metrov od doma, potniki pa lahko na avtobuse vstopajo na 804 postajališčih. Okrog 900 sodelavk in sodelavcev si s sledenjem strateškim ciljem in sprejemanjem pravih odločitev vsakodnevno prizadevamo, da bo avtobus postal najboljša alternativa osebnemu avtomobilu, saj bomo na ta način umaknili osebna vozila iz urbanih okolij in tako zagotovili zdravo okolje tudi prihodnjim generacijam.

Z nakupi novih, sodobnih, klimatiziranih in okolju ter osebam z oviranostmi prijaznih avtobusov, z rednimi izobraževanji voznikov, optimizacijo voznih redov in linij ter številnimi drugimi projekti in ukrepi za trajnostno mobilnost nudimo vedno večjo kakovost storitev javnega prevoza. Zato se vedno več ljudi zavestno odloča za javni prevoz v Ljubljani in okolici.

Posodabljanje voznega parka LPP je občutno prispevalo k čistejšemu zraku in udobnejšemu potovanju z mestnimi in medkrajevnimi avtobusi ter avtobusi za občasne prevoze. Novi avtobusi potnikom ponujajo večje udobje, so hitrejši, bolj varčni in okolju prijaznejši. Od leta 2010 smo skupaj z MOL kupili 176 novih, okolju prijaznih avtobusov, med njimi tudi 87 avtobusov na stisnjen zemeljski plin ali CNG za lepše in bolj zdravo urbano okolje, čistejši zrak in nižjo raven hrupa. Posodabljanje voznega parka je trajna strateška zadolžitev podjetja, zato je samo lani po ljubljanskih ulicah zapeljalo 33 novih avtobusov, od tega 17 hibridnih, ki uporabljajo za pogon tako zemeljski plin kot električno energijo. Nakup prvih tovrstnih hibridnih avtobusov sodi v sklop pametnih rešitev, s katerimi višamo kakovost življenja meščank in meščanov. Vozni park naših avtobusov je kar 40 % zelen, od skupno 281 avtobusov pa jih je več kot 45,4 % opremljenih z motorjem Euro 6. Z izbiro okolju prijaznih avtobusov sledimo načelom trajnostne mobilnosti, ki smo se jim zavezali že pred desetletjem.

LPP ima v svoji floti še 27 vozil na električni pogon. Od tega je v poslovnem voznem parku 20 osebnih vozil, v mestni peš coni pa za krajšanje razdalj skrbi 6 Kavalirjev. Električni vozni park zaokrožuje v celoto električni vlakec Urban, ki potnike razvaja s turistično krožno vožnjo znotraj mestnega jedra.

 

Pomembnejši podatki in nekateri kazalci poslovanja družbe LPP d.o.o. v obdobju 2010-2019

  LETO 2010 LETO 2019
MESTNI LINIJSKI PREVOZ POTNIKOV    
Prevoženi kilometri 11.578.621 11.561.151*
Število uporabnikov 465.404 568.448
Število potovanj 42.814.184 36.347.028*
Povprečno število avtobusov 213 219
Linije v km 317,00 391,33
URBANA    
Prodane vozovnice Urbana    
  • vrednostne vozovnice in moneta
13.890.965 8.535.077
  • terminske vozovnice
449.059 597.527
Povprečno število potovanj s terminsko vozovnico 53,92 44,71
MEDKRAJEVNI LINIJSKI PREVOZ POTNIKOV    
Prevoženi kilometr 3.273.307 3.585.474
Število potovanj 1.651.344 2.996.088
Linije v km 708 702
Povprečno število avtobusov 54 64

*Zaradi optimizacij linij se je število opravljenih km zmanjšalo. Ravno tako število potovanj, saj je potreba po prestopanju manjša.

Več o rezultatih lahko preberete tukaj

Krožno gospodarstvo za sooblikovanje boljše prihodnosti

V LPP-ju smo naklonjeni dobrim idejam in aktivnostim, ki sledijo načelom krožnega gospodarstva. Vsaki izrabljeni stvari skušamo dati možnost, da postane nova surovina oziroma izdelek in na ta način izkoristimo ves njen potencial:

  • Iz okoljevarstvenih pogledov vrhnjo plast pnevmatik obnovimo kolikorkrat je le možno, seveda z upoštevanjem predpisov in zagotavljanjem varnosti. Ko je pnevmatika izrabljena, jo damo v reciklažo pooblaščenemu podjetju.
  • V podjetju večina sodelavcev nosi službene uniforme. Ko so uniforme izrabljene, jih sodelavci vrnejo, nato jih oddamo v reciklažo.
  • Izrabljene avtobuse razgradimo in določene materiale (plastika, železo, blago) recikliramo. Kar 3 avtobuse pa smo predelali in zdaj služijo drugim dejavnostim.
    • Prvi primer je zgodba, ki je preobrazila odslužen mestni avtobus v mobilni mladinski center. Ideja strateško zaledje črpa iz Strategije Mestne občine Ljubljana MOL za mlade 2016-2025, ki predvideva vzpostavitev mladinskih centrov v vseh četrtnih skupnostih mesta. Mobilni mladinski center »Ljuba in Drago« je dopolnitev ponudbe programov in prostorov za mlade v Ljubljani. Zaradi mobilnosti lahko nagovarja mlade povsod, kjer trenutno vzpostavitev mladinskega centra ni mogoča. Projekt je nastal pod okriljem Mestne občine Ljubljana, Javnega zavoda Mladi zmaji  in Ljubljanskega potniškega prometa.
    • V drugem primeru smo moči združili skupaj z Zavetiščem Gmajnice in tako dva avtobusa preobrazili in ju prilagodili izvajanju pedagoške dejavnosti. Avtobusa sta postala učilnici za otroke, ki lahko v zavetišču preko izobraževalnih programov, preživljanja počitnic ter praznovanja rojstnih dni spoznavajo delo in poslanstvo zavetišča ter tako razvijajo čut za odgovorno skrbništvo živali.
  • Obrabljene prevleke sedežev smo kemično očistili in iz njih naredili košare za živali, ki smo jih podarili Zavetišču Gmajnice. Na enak način, je ena izmed voznic avtobusa izdelala copate.

Pri nakupu novih avtobusov smo pozorni na to, da so iz materialov, ki so kasneje primerni za reciklažo.

Da lahko meščankam in meščanom Ljubljane, pa tudi tistim, ki živijo v primestnih občinah in se na delo ali v šolo vsak dan vozijo v mesto, zagotavljamo udoben, varen in hiter prevoz, je potrebno delovati timsko in skladno, in to je naše dnevno vodilo. Ob težkih situacijah sodelavci vedno stopimo skupaj. Tudi ob letošnji zaustavitvi javnega potniškega prometa, zaradi  izbruha koronavirusa COVID-19, so vozniki prostovoljci skupaj pisali zgodbe sočutja in topline. Vsak dan so nesebično skrbeli, da socialno ogroženi otroci in starostniki niso ostali brez toplega obroka. Hrano so razvažali dnevno, vse od 16. marca do 29. maja. V tem obdobju so 75 dni neprestano izvajali dostavo in opravili 6.944 ur, dostavili 30.250 toplih obrokov in prevozili 40.786 km.

Dom je način bivanja

Dom ni le osrednja točka našega življenja, ni samo prostor, v katerem se z najbližjimi počutimo varne. Je tudi način bivanja. To je eno od ključnih vodil Javnega holdinga Ljubljana in povezanih javnih podjetij, ki Mestni občini Ljubljana zagotavljajo številne kakovostne storitve, vse dni v letu. V tokratni številki predstavljamo Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki meščankam in meščanom omogoča celovito oskrbo z energijo, in sicer s toploto, z zemeljskim plinom in elektriko.

Energetika Ljubljana omogoča celovito oskrbo z energijo.

Daljinsko ogrevanje in oskrba z zemeljskim plinom

S toploto iz sistema daljinskega ogrevanja in z zemeljskim plinom Energetika Ljubljana trenutno oskrbuje 75 odstotkov stanovanj v Mestni občini Ljubljana, do leta 2024 pa načrtuje povečanje na 80 odstotkov.

Daljinsko ogrevanje oziroma vročevodni sistem ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu mesta Ljubljane in oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov. Omrežje zemeljskega plina se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednih občinah, s plinom pa se za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali za kuho preko omrežja Energetike Ljubljana oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov.

Skupaj predstavljata enega največjih ter okoljsko in energetsko učinkovitih sistemov za daljinsko oskrbo z energijo v tem delu Evrope.

Zemeljski plin in daljinska toplota imata v Ljubljani že zelo dolgo tradicijo. Prihodnje leto obeležujemo 160 let oskrbe s plinom in 60 let oskrbe s toploto.
Skupna dolžina infrastrukture, to je vseh cevi vročevoda in plinovoda, danes obsega kar 1.600 km. To pomeni, da bi jih lahko eno za drugo položili od Ljubljane pa vse do Londona.

Toplotna in električna energija iz visoko učinkovite soproizvodnje

Toplota za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane je proizvedena v enoti TE-TOL, ki jo poznamo tudi kot toplarno v Mostah, in sicer v soproizvodnji, skupaj z električno energijo. Enota TE-TOL je tudi največji tovrstni energetski objekt v Sloveniji. Na leto proizvede okoli 1.300 gigavatnih ur toplotne energije in okoli 350 gigavatnih ur električne energije.

Količina toplote, ki jo v obliki vroče vode vsako leto proizvedejo v enoti TE-TOL, predstavlja kar polovico vse toplote, ki je v namen daljinskega ogrevanja proizvedena v Sloveniji. Količina proizvedene električne energije pa zadošča za pokritje vseh potreb po elektriki za polovico gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana.

Zemeljski plin za trajnostni promet

Energetika Ljubljana zagotavlja tudi zemeljski plin za okolju prijaznejši promet. Gre za t.i. stisnjen zemeljski plin (mednarodna oznaka CNG), ki v avtobusnem, tovornem in osebnem prometu predstavlja pomemben trajnostni ukrep. Energetika Ljubljana si kot največji ponudnik goriva za okolju prijazna vozila na zemeljski plin v Sloveniji prizadeva za širitev uporabe in mreže polnilnic. V Ljubljani sta trenutno aktivni dve polnilnici, in sicer v Šiški in na Dolgem mostu. Do konca leta 2020 bo postavljena nova polnilnica ob Letališki cesti in v letu 2021 še na parkirišču P&R v Stanežičah.

Nekaj pomembnejših obratovalnih podatkov

  LETO 2010 LETO 2019
SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJA    
Dolžina vročevodnega omrežja v km 252,9 271,1
Dolžina plinovodnega omrežja v km 10,6 8,5
Proizvodnja toplote v MWh 1.520.600 1.290.100
SISTEM OSKRBE S PLINOM    
Dolžina plinovodnega omrežja v km 626,4 726,0
Distribuirane količine zemeljskega plina v MWh 848.304 766.021

Prodane količine CNG z lastno porabo v MWh

*oskrba s CNG se je tzačela v letu 2011

0,00 39.607
ELEKTRIČNA ENERGIJA    
Proizvodnja el. energije (lokacija Šiška) v MWh 36.781 51.053
Proizvodnja el. energije (lokacija Moste) v MWh 453.933 335.531

Proizvodnja iz sončne elektrarne v MWH 

(nameščena je na strehi sedeža družbe)

69 87

Več podatkov lahko preberete tukaj

Na proizvodnjo energije v največji meri vplivajo potrebe uporabnikov, na njihove potrebe pa v veliki meri zunanje temperature zraka, še posebej, ko govorimo o energentih za ogrevanje. Velik pomen za končno porabo energije pa ima tudi energetska učinkovitost. Energetika Ljubljana zato omogoča tudi ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, saj ti omogočajo prihranek energije oz. zmanjšanje njene končne porabe.

Strateški energetsko-okoljski načrti

Izgradnja plinsko-parne enote

Ključen energetsko-okoljski projekt Energetike Ljubljana, ki je že v teku, je izgradnja plinsko-parne enote. Ta bo v enoti TE-TOL nadomestila dva od treh premogovnih blokov in s tem omogočila, da se že z letom 2022 iz Ljubljane umakne večina premoga (70 odstotkov). Primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije bo tako postal zemeljski plin.

Energetska izraba Ljubljanice ob istočasni vzpostavitvi krožne plovne poti

Vzpostavitev krožne plovne poti na območju mesta Ljubljane s perspektivo širitve plovnosti v gornji tok Ljubljanice vključuje poleg Mestne občine Ljubljana v nadaljevanju tudi občini Brezovica in Vrhnika. Projekt ima skozi prioritetno zagotavljanje habitata za vodne organizme velike naravovarstvene in skozi možnosti energetske izrabe in alternativnih prometnih tokov okoljske potenciale. Nenazadnje bo projekt pospešil razvoj in urbanizacijo velikega dela, sedaj neatraktivnega dela toka Ljubljanice, reko s tem približal prebivalcem in v končni fazi zagotovil delovna mesta, povezana z aktivnostmi na in ob reki. Realizacija projekta bo v končni fazi omogočila nadaljnji razvoj vodnih športov in imela tudi velik izobraževalni pomen. V obsegu načrtovanih posegov so tri zapornice z ribjimi stezami, dve splavnici, tri male hidroelektrarne in postajališča plovil. Z načrtovano rečno marino v zgornjem toku in širitvijo plovnosti proti Vrhniki, bo reka, tako kot je v preteklosti že bila, ponovno postala pomembna vodna pot Ljubljanske regije.

Energetska izraba goriva iz odpadkov iz RCERO Ljubljana

Ravnanje z odpadki je danes tisto okoljsko področje, kjer je nujno poiskati celovite in trajnostne rešitve, vključevati oz. povezovati različna področja in deležnike. Zavedamo se, da smo za svoje odpadke odgovorni sami, zato si v okviru sistema ravnanja z odpadki na nivoju Mestne občine Ljubljana prizadevamo najti tudi trajnostno rešitev za uporabo tistega dela komunalnih odpadkov, ki ostane po predelavi mešanih odpadkov v RCERO Ljubljana. Gre za približno 70.000 ton energetsko koristnega goriva iz odpadkov, ki se sedaj vozijo oz. izvažajo na druge lokacije po Sloveniji in v tujino. Skupaj smo si  zadali nalogo, da preučimo možnosti, kako z uporabo najnovejših tehnologij, ki imajo najmanjši vpliv na okolje, trajno in koristno uporabiti to gorivo in iz njega pridobiti toplotno in električno energijo ter s tem koristno zaključiti snovni tok odpadkov v okviru koncepta krožnega gospodarstva.

 

S prijavo na e- novice soglašate, da JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. uporabi vaš elektronski naslov za namene obveščanja o novostih, ponudbi, splošnih informacijah, povezanih z dejavnostjo, ki jo izvaja JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., dogodkih, nagradnih igrah in drugih aktualnih zadevah ter poslovnih informacijah ter da izvaja analize o branju poslanih vsebin za lastne potrebe. Vaše osebne podatke (ime, priimek in elektronski naslov) JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. lahko obdeluje do preklica vaše privolitve.

\r\n\r\n

Hkrati ste s prijavo na e-novice seznanjeni, da se iz sistema obveščanja (e-novic) lahko kadarkoli odjavite preko povezave, ki bo v vsakem sporočilu.

\r\n\r\n

JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. se zavezuje, da elektronskega naslova ne bo posredoval, posodil ali prodal tretji osebi, brez predhodnega obvestila in pridobitve pisnega soglasja posameznika, in da bo vaše osebne podatke skrbno varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. S prijavo ste seznanjeni, da JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. lahko uporablja zunanji novičarski servis skladno s pravili slednjega (npr. mailChimp) in podatke hrani v oblaku.

\r\n\r\n

Osebne podatke o posamezniku/ici bo JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. obdeloval zgolj v okviru zgoraj naštetih namenov zbiranja.

\r\n