Oskrba s pitno vodo
Prebivalci mesta Ljubljane in bližnjih primestnih naselij se s pitno vodo oskrbujejo iz centralnega vodovodnega sistema, ki kot razvejana mreža leži pod urbanimi površinami mesta.
Nekatera manjša naselja v okolici mesta, ki so od osrednjega dela in s tem tudi črpališč centralnega sistema preveč oddaljena, da bi jih bilo mogoče navezati nanj, ali pa ležijo mnogo višje od črpališč centralnega sistema, se oskrbujejo s pitno vodo iz lokalnih vodovodnih sistemov.
Vodni vir centralnega vodovodnega sistema so prodni vodonosniki Ljubljanskega polja in Barja, kjer se podzemna voda izkorišča v petih vodarnah:
- Kleče,
- Hrastje,
- Jarški prod,
- Šentvid in
- Brest.
Lokalni vodovodni sistemi se napajajo iz lastnih, lokalnih vodnih virov, kjer je vodni vir podzemna voda, zajeta v obliki izvirov ali vodnjakov v razpoklinskih ter prodnih vodonosnikih, pa tudi površinskih voda.
V Mestni občini Ljubljana poleg centralnega vodovodnega sistema, ki se razteza tudi na območjih primestnih občin Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani in Škofljica, upravljamo še lokalne vodovodne sisteme Prežganje, Mali Vrh pri Prežganju, Lipoglav in Šmarna gora. V Občini Brezovica upravljamo lokalni vodovodni sistem Rakitna, v občini Škofljica pa lokalni vodovodni sistem Pijava Gorica.
Značilnosti ljubljanskega vodovodnega sistema
Ljubljansko vodovodno omrežje je nastajalo v različnih zgodovinskih obdobjih, zato je zanj značilna raznolikost. Sestavljeno je iz pestrih kombinacij cevi iz litega železa, nodularne litine, svinca, jekla, azbest cementa, polivinilklorida, poliestra, steklenih vlaken in različnih vrst polietilena.
Meje ljubljanskega vodovodnega omrežja segajo:
- na severu do Mednega in Tacna,
- na zahodu do Brezovice in Vnanjih Goric,
- proti jugu se raztezajo do Iga in Škofljice,
- na vzhodu oskrbujemo naselja Sadinja vas, Sostro, Kašelj in Zalog,
- na severovzhodu pa naš sistem sega vse do Dolskega in Senožeti.
Dolžina omrežja znaša več kot 1100 km, oskrbujemo pa preko 325.000 prebivalcev.
Vodovodni sistem se širi iz Ljubljane proti obrobju mesta in sledi poselitvenim tokovom: v centru mesta se zaradi migracijskih tokov poraba vode zmanjšuje, na obrobju mesta pa povečuje.
Odvisno od trenutnih tlačnih parametrov vodovodnega sistema lahko na posamezna oskrbovalna območja doteka voda iz več vodarn hkrati. Količina porabljene vode na osebo se v Ljubljani med posameznimi območji oskrbe zelo razlikuje in znaša od 150-250 l/osebo/dan.
Nadzor nad delovanjem vodovodnega sistema
Vodarne so strogo varovano območje, obdano z zaščitno ograjo in pod stalnim nadzorom varnostne službe. Delovanje vodarn, prečrpalnic in vodohranov je vodeno in nadzorovano v centu vodenja - v vodarni Kleče. Tja se prenašajo vsi podatki o trenutnem delovanju posameznih objektov
Nadzor nad omrežjem dnevno izvajamo vizualno, s pregledom trase vodovoda, delovanja zapiral in hidrantov, jaškov in naprav v njih ter odzračevalnih ventilov. S posebnimi napravami pa spremljamo pretok in tlak na posameznih točkah sistema. Razlike med izmerjenimi in pričakovanimi ali izračunanimi vrednostmi pa dokazujejo, da je treba območje, kjer je bila meritev opravljena, podrobneje pregledati. Terenske ekipe so v stalni pripravljenosti, da v primeru okvar na določenem odseku posredujejo kar najhitreje.
Delovanje črpalk v vodnjakih in prečrpalnicah je prilagojeno trenutnim potrebam oskrbe s pitno vodo v omrežju. Presežki načrpane vode se črpajo v zbiralnike - vodohrane. Ker je okolica Ljubljane hribovita, so vodohrani na pobočjih, ki obdajajo mesto. Prav zato Ljubljana ne potrebuje vodnih stolpov, kot jih potrebujejo mesta, ki ležijo na ravninah.
Voda se na poti iz črpališč do uporabnikov v omrežju ne zadržuje dlje kot nekaj ur. Iz vodarn priteče načrpana voda po cevovodih, od katerih ima največji premer 70 cm. Vodovodno omrežje se pod mestom širi kot velikansko razvejano drevo. Premer vodovodnih cevi velikih premerov se pri uporabnikih zoži na cevi premera 25 mm.
Tlak, ki še zadošča za nemoteno oskrbo najbolj oddaljenih uporabnikov, znaša minimalno 2 bara. V centralnem vodovodnem sistemu je vgrajenih približno 40 000 vodomerov, njihovi odčitki pa so namenjeni obračunu porabljene vode. Podjetje ima lasten akreditiran laboratorij za umerjanje vodomerov. Delovanje vodomerov se periodično preverja, tako da je napak pri meritvah in obračunu kar najmanj.
Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode
Pitna voda je eno najbolj preiskovanih živil. Notranji nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode izvajamo dnevno, vzporedno z zunanjim nadzorom, ki ga izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje. Notranji nadzor poteka skladno s sistemom HACCP, ki omogoča presojanje tveganj ter kontrolo celotnega sistema oskrbe. Sodobno urejen lasten laboratorij za kemijsko preizkušanje vzorcev in usposobljeno osebje zagotavljajo sprotno in strokovno nadziranje kakovosti pitne vode v omrežju in vodnih virih.
.gif)
.gif)
