Odvajanje in čiščenje odpadne vode
Kanalizacijski sistem je sestavni del komunalne infrastrukture, ki zmanjšuje vplive človeka na okolje, vpliva na varnost bivalnega prostora in zmanjšuje tveganja, ki bi lahko ogrozila naše zdravje.
Odpadno vodo odvedemo po kanalizacijskem omrežju v skladu s predpisi tako, da v najmanjši meri vplivamo na okolje in ne zmotimo vsakdanjika urbanih naselij. Pred izpustom oziroma vrnitvijo odpadne vode nazaj v okolje pa jo ustrezno očistimo. Krogotok vode, ki smo ga prekinili z njenim odvzemom iz naravnega okolja, se tako nadaljuje.
Pitna voda takoj po uporabi postane odpadna voda. Komunalna odpadna voda skupaj z industrijsko in padavinsko odpadno vodo potuje s pretežnega dela urbanih površin mesta Ljubljana (torej iz naših domov, z industrijskih območij ter s cestišč in drugih utrjenih površin) v javno kanalizacijo.
Značilnosti ljubljanskega kanalizacijskega sistema
Za današnjim, 1100 km dolgim javnim kanalizacijskim sistemom v Ljubljani in okolici stoji delo nekaj generacij gradbenih inženirjev in hidrotehnikov, ki so usmerjali razvoj kanalizacijskega sistema, kot ga je narekoval razvoj mesta.
Hrbtenico centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane predstavljajo glavni zbiralniki na obeh bregovih reke Ljubljanice in Gruberjevega prekopa. Pretežni del centralnega kanalizacijskega sistema, okrog 75 %, je zgrajen v mešanem sistemu, skozi katerega se odvaja komunalna in industrijska odpadna voda, istočasno pa tudi padavinska odpadna voda v času deževja. Na javno kanalizacijo je priključenih več kot 22.500 objektov oziroma dve tretjini vseh uporabnikov vodovodnega omrežja v Ljubljani.
Kako odpadno vodo odvajamo?
Ljubljanski kanalizacijski sistem je v splošnem gravitacijski, kar pomeni, da za odvajanje odpadne vode izkoriščamo silo teže, saj voda teče navzdol. Zaradi konfiguracije terena na južnem in zahodnem delu Ljubljane, nižje ležečih predelov ob Savi in pri prečkanju vodotokov pa moramo odpadno vodo prečrpavati v višje ležeče glavne zbiralnike, kar opravljajo številna črpališča. Na območjih, kjer je treba odpadno vodo prečrpavati, je kanalizacijsko omrežje zasnovano večinoma v ločenem sistemu: padavinska voda ponikne, če predpisi in teren to dovoljujejo ali pa se po posebnih kanalih odvaja v najbližji odvodnik. V tem primeru pod urbanimi površinami običajno potekajo dvojni kanali vzporedno.
Urejenost kanalizacijskega sistema
Kanalizacijsko omrežje predstavljajo kanalizacijski cevovodi različnih dimenzij, od premera 250 mm pri uporabnikih do 2400 mm premera pred vstopom na čistilno napravo. Kanalizacijskemu sistemu poleg omrežja pripada množica objektov, kot so:
- črpališča,
- razbremenilniki,
- združitveni objekti,
- revizijski jaški,
- lovilci olj in peskolovi,
kanalizacijski sistem pa se zaključi s komunalno čistilno napravo.
O urejenem odvajanju odpadne vode namreč lahko govorimo šele, ko se odpadna voda pred izpustom v okolje očisti in se očiščena odvede v okolje.
Iz pretežnega dela urbanih površin mesta Ljubljane in nekaterih delov primestnih občin se odpadna voda očisti na Centralni čistilni napravi Ljubljana, ki leži v bližini sotočja Ljubljanice in Save. Očiščena odpadna voda se vrača v reko Ljubljanico.
Iz naselij na severozahodu mesta se odpadne vode stekajo na čistilno napravo Brod, iz naselja Črnuče pa na čistilno napravo Črnuče , od koder očiščene odtekajo v reko Savo.
V Mestni občini Ljubljana upravljamo še komunalni čistilni napravi Gameljne in Smodinovec. V občini Medvode upravljamo komunalno čistilno napravo Pirniče, v občini Škofljica komunalno čistilno napravo Škofljica, v občini Dobrova-Polhov Gradec dve istoimenski čistilni napravi (Dobrova in Polhov Gradec) ter komunalno čistilno napravo Šujica. V občini Horjul upravljamo komunalno čistilno napravo Horjul, v občini Brezovica pa komunalno čistilno napravo Kamnik pod Krimom.
.gif)
.gif)
